Meditacija, ki vam bo pomagala, da se se povežete s
svojim notranjim otrokom, odložite bremena preteklosti  ter stopite v svojo moč.

Za poslušanje meditacije vpišite vaše podatke v spodnja polja!

Če te rane ostanejo nezaceljene, so lahko vzrok za strahove, nesigurnost, paniko ter druge zelo neprijetne občutke in prepričanja, ki nas pozneje v življenju vodijo v situacije in odnose, v katerih sabotiramo sami sebe.

Navedla bom samo nekaj situacij, ki kažejo, da naše življenje morda vodi ranjeni notranji otrok in kličejo po tem, da zacelimo stare rane iz otroštva:

• Nenehna kritika samega sebe.
• Občutek, da nisem dovolj dober/dobra. Občutek nesigurnosti.
• Strah pred zapustitvijo, smrtjo. Nisem varen, varna. Nikomur ne morem zaupati.
• Občutek, da se ne morem izraziti, da me drugi ne slišijo, vidijo. Ni jim mar zame.
• Nikoli mi ne bo uspelo.
• Ob raznoraznih neprijetnih občutkih lahko v telesu čutimo tudi nekatere fizične simptome: tiščanje v prsih, cmok v grlu, krč v želodcu, mravljice, obnemelost, hud nemir…

Se vam je že kdaj zgodilo, da je kakšna situacija ali dejanje, besede ali nedejanje nekoga  v vas zbudilo paniko, strah, stisko, hudo jezo, občutek nemoči, nesigurnosti, željo po umiku?

Prisluhnite svojemu notranjemu otroku ter odložite
bremena preteklosti.

Za dostop do meditacije izpolnite spodnja polja!

Če se nam dogodi, da kakšna situacija ali dejanje, besede ali nedejanje nekoga (ko si želimo in pričakujemo, da bi nekdo nekaj naredil, pa ni), v nas zbudi paniko, strah, stisko, hudo jezo, občutek nemoči, nesigurnosti, željo po umiku, potem je dobro, da pomislimo, kdaj smo se v otroštvu počutili tako. Kaj se je dogajalo, s kom smo bili, kakšne občutke je ta oseba ali situacija v nas sprožila? In kaj je bil naš zaključek situacije iz otroštva? Torej to še vedno nosimo s seboj?

Si v resnici želimo živeti v teh starih občutkih in jih znova in znova doživljati? Najbrž ne.

Meditacija, ki vam bo pomagala, da se se povežete s svojim notranjim otrokom, odložite bremena preteklosti  ter stopite v svojo moč.

Najprej si je dobro vzeti čas in ne obsojati trenutne situacije ali osebe, ki je v nas sprožila te občutke. Ko imamo čas, naredimo vajo/meditacijo za povezovanje z notranjim otrokom. S to prakso povezovanja s svojim notranjim otrokom, bomo počasi zacelili stare rane, ki se aktivirajo ob situacijah, ki nas na nek način spominjajo na boleče dogodke v otroštvu.

Tako počasi sami objamemo tega prestrašenega, obupanega, nesigurnega otroka v nas in z njim navežemo stik, mu damo ljubezen, zaščito in vse tisto, kar pričakuje od oseb in situacije zunaj. To s časom, vajo ter nežnostjo in sočutjem, ki ju damo sebi ter svojemu notranjemu otroku, vodi v proces zdravljenja in zaupanja sebi in življenju.